Kibernetska varnost

Kaj sploh je kibernetska varnost?

Kibernetska varnost je uporaba različnih tehnologij, procesov in kontrol z namenom zaščite računalniških sistemov, omrežij, programov, naprav in podatkov pred kibernetskimi napadi. Njen cilj je zmanjšati tveganje kibernetskih napadov in računalniške sisteme ter omrežja zavarovati pred zlorabo. Delujoč in optimiziran varnostni sistem v podjetju je namreč ključnega pomena za ohranitev konkurenčne prednosti na trgu.

Kaj vključuje zagotavljanje kibernetske varnosti?

Zagotavljanje kibernetske varnosti v organizacijah pomeni odkrivanje ranljivosti IT sistemov, preprečevanje vdorov in kibernetskih groženj ter splošen dvig ravni računalniške varnosti z uvedbo naprednih varnostnih rešitev kot so požarne pregrade naslednje generacije, zaščita pred nezaželeno pošto, elektronsko podpisovanje, ustrezno ustvarjanja in hranjenja kriptografskih ključev za šifriranje, uvajanje večstopenjskega overjanja in drugo.

Zakaj je pomembna močna strategija kibernetske varnosti?

Močna strategija kibernetske varnosti lahko zagotovi dobro varnost pred zlonamernimi napadi, namenjenimi dostopu, spreminjanju, brisanju, uničenju ali izsiljevanju sistemov in občutljivih podatkov organizacije ali uporabnika. Kibernetska varnost je prav tako pomembna pri preprečevanju napadov, katerih cilj je onemogočiti ali motiti delovanje sistema ali naprav.

Posebej pomembna je tudi zaščita kritične infrastrukture. Gre za organizacije kot so elektrarne, bolnišnice in finančne ustanove, saj je njihovo varno poslovanje pomembno za ohranitev delovanja naše družbe.

Kakšen je uspešen pristop h kibernetski varnosti?

Uspešen pristop h kibernetski varnosti ima več stopenj zaščite, razporejenih po računalnikih, omrežjih, programih ali podatkih, ki jih želimo varovati.

Za ustvarjanje učinkovite obrambe pred kibernetskimi napadi je prav tako pomembni, da se ljudje, procesi in tehnologija znotraj organizacije medsebojno dopolnjujejo.

Tudi na individualni ravni lahko kibernetski napad zajema vse, od kraje identitete, do poskusov izsiljevanja in izgube pomembnih podatkov.

Na podlagi analize stanja varnostnih razmer v obstoječem informacijskem sistemu vam v podjetju Telprom svetujemo in implementiramo primerno varnostno politiko omrežja.

Tipi kibernetskih napadov

Kibernetska varnost je pomembna, ker vladne, vojaške, poslovne, finančne, zdravstvene in zasebne organizacije zbirajo, obdelujejo in shranjujejo izjemne količine podatkov v računalnikih in drugih napravah. Velik del teh podatkov so lahko občutljivi podatki, pa naj gre za intelektualno lastnino, finančne podatke, osebne podatke ali druge vrste podatkov, za katere bi nepooblaščen dostop ali izpostavljenost lahko imela negativne posledice.

Organizacije med poslovanjem prenašajo občutljive podatke preko omrežij med napravami, zagotovitev ustrezne kibernetske varnosti pa nudi tehnologijo, procese in kontrole, namenjene zaščiti teh podatkov in sistemov, ki se uporabljajo za njihovo obdelavo ali shranjevanje.

Ker naraščata obseg in prefinjenost kibernetskih napadov, morajo podjetja in organizacije, zlasti tiste, ki so zadolžene za varovanje informacij, ki niso namenjene splošni javnosti, sprejeti ukrepe za zaščito svojih občutljivih poslovnih in kadrovskih podatkov.

Razvijajoče se grožnje kibernetski varnosti v grobem delimo v več kategorij. Preberite več o različnih tipih kibernetskih napadov.

Zlonamerna programska oprema

Izraz “zlonamerna programska oprema” se nanaša na različice zlonamerne programske opreme, kot so črvi, virusi, trojanci in vohunska programska oprema, ki omogočajo nepooblaščen dostop ali povzročajo poškodbe računalnika.

Napadi zlonamerne programske opreme so vse bolj prefinjeni in dopolnjeni, do te mere, da uporabnik zlonamerne programske opreme niti ne opazi.

Ransomware

Izsiljevalska programska oprema je vrsta zlonamerne programske opreme, ki zaklene datoteke, podatke ali sisteme in grozi z izbrisom ali uničenjem podatkov – ali z objavo zasebnih ali občutljivih podatkov v javnost – razen če je odkupnina plačana kibernetskim kriminalcem, ki so sprožili napad.

Tovrstna programska oprema v sistemu išče dragocene podatke in dokumente ter uporabniku onemogoči dostop do le teh.

Insajderske grožnje

Sedanji ali nekdanji zaposleni, poslovni partnerji, izvajalci ali vsi, ki so v preteklosti že imeli dostop do sistemov ali omrežij, se lahko štejejo za notranjo grožnjo, če zlorabijo svoja dovoljenja za dostop. Notranje grožnje so lahko nevidne za tradicionalne varnostne rešitve, kot so požarni zidovi in ​​sistemi za odkrivanje vdorov, ki se osredotočajo na zunanje grožnje.

Lažno predstavljanje oziroma socialni inženiring

Lažno predstavljanje je oblika socialnega inženiringa, ki uporabnike zavede pri posredovanju lastnih osebnih ali občutljivih podatkov. Pri tovrstnih prevarah gre lahko za več različnih pristopov napadalca, vse od e-pošte do fizičnega pristopa pod pretvezo.

Storilec najprej zbere čim več ranljivosti kot so možne vstopne točke ali oslabljen varnostni sistem, potrebnih za nadaljevanje napada. Po pridobljenem zaupanju napadalec prične z zbiranjem občutljivih informacij in dostopanjem do kritičnih virov.

Tovrstne napade je težko zaznati, zato je pri le teh zelo pomembna preventiva in izobraževanje zaposlenih.

DDoS

Napad DDoS poskuša zrušiti strežnik, spletno mesto ali omrežje, tako da ga preobremeni s prometom, običajno iz več usklajenih sistemov. Te vrste napadov izkoriščajo omejitve zmogljivosti za vse omrežne vire, kot je infrastruktura, kjer gostuje spletna stran.

En izmed tipov napada DDoS je izveden tako, da spletnemu mestu pošlje več zahtevkov, z namenom preobremenitve vašega spletnega mesta in s tem prepreči delovanje le tega.

APT – Advanced Persistent Threat

V APT se vsiljivec ali skupina vsiljivcev infiltrira v sistem in dolgo časa ostane neopažen.

Vsiljivec pusti omrežja in sisteme nedotaknjene, tako da lahko vohuni za poslovno dejavnostjo in ukrade občutljive podatke, pri tem pa se izogne ​​aktiviranju obrambnih protiukrepov.

Cilj tovrstnih napadov je doseči dostop do ciljnega omrežja in ohraniti stalen dostop na končni točki. S takimi napadi se pogosto targetira večje organizacije in korporacije.

Napadi MITM oziroma »man in the middle«

MITM je prisluškovalni napad, pri katerem kibernetski kriminalec prestreže in posreduje sporočila med dvema stranema, da bi ukradel podatke.

Na primer, v nezaščitenem omrežju Wi-Fi lahko napadalec prestreže podatke, ki se prenašajo med napravo gosta in omrežjem.

Hekerski vdori

Računalniki in internet sta temeljito preoblikovala delovno okolje in odprla neskončne možnosti.

Vsi naši podatki so bili preneseni iz tradicionalnih evidenc in knjig v digitalne računalniške sisteme. In čeprav je ta prehod zmanjšal fizično obremenitev delavcev, je hkrati povečal tveganje kraje podatkov. Obstajajo izobraženi posamezniki, znani kot hekerji, ki se ukvarjajo s krajo podatkov ali napadanjem sistemov. V hekerski skupnosti obstajajo različne specializacije in pristopi.

Preberite več o hekerskih skupnostih:

White Hat

Hekerji z belimi klobuki so hekerji, ki so strokovnjaki s področja kibernetske varnosti. Pooblaščeni ali certificirani so za vdor v sisteme.

Tovrstni hekerji, znani tudi kot etični hekerji, svoje znanje uporabljajo za pomoč iskanja pomanjkljivosti v varnostnem istemu omrežja v organizaciji. Z enakimi metodami kot nepridipravi, testirajo omrežje in locirajo točko nevarnosti, z dovoljenjem lastnika sistema.

Odkrivanje napak je v tem primeru popolnoma varno saj odkrite ranljivosti heker poroča in priporoči rešitve za odpravo le-teh.

Black Hat

Hekerji s črnimi klobuki so znani kot računalniški strokovnjaki s slabimi nameni.

Njihova motivacija je običajno osebna ali finančna korist, lahko pa so vpleteni tudi v kompleksnejši napad vohunjenja ali kibernetskega kriminala. Napadi hekerjev s črnimi klobuki so namenjeni predvsem kraji podatkov, lahko pa tudi spremembi ali uničenju le-teh.

Grey Hat

Hekerji s sivim klobukom izvajajo aktivnosti hekerjev belega in črnega klobuka. Pogosto iščejo ranljivosti v sistemu brez dovoljenja lastnika.

V primeru najdenih težav bodo le te mnogokrat sporočili lastniku omrežja vendar za odpravo napak zahtevali plačilo. V kolikor se lastnik ne odzove ali ne plača želenega zneska, lahko heker s sivim klovukom najdene podatke ali pomanjkljivosti deli z javnostjo.